Anže Žnidaršič

Danes zjutraj sem šel v Zdravstveni dom Jesenice slikat zob. Sicer se je potrebno za slikanje naročiti, a ko sem se pozanimal o tem, so mi rekli, da če gre le za en zob, da ni potrebe po naročanju in lahko pridem kar takoj. In tako sem že zjutraj ob 8.00, ko se odpre zobni rentgen, čakal tam.

Ko sem se zanimal za slikanje sem ponesreči povedal malo prirejeno zgodbo. Rekel sem, da gre le za en zob, ker me res boli le en, a seveda mi je zobozdravnik napisal napotnico za slikanje vseh zob. Ker takrat še ni bilo veliko ljudi me je prijazna zdravnica Barbara vseeno sprejela in mi slikala zobe. Postopek je zelo hiter, ugrizneš v palčko, okoli tebe se zavrti naprava, ki te poslika (kar se sicer ne opazi), in to je to. Aja, pred slikanjem je potrebno odstraniti piercinge.

Slike so bile hitro narejene in zaprte v kuverti. Niti ne vem ali lahko odprem sedaj to kuverto ali ne, ampak bom raje počakal, da jo odpre zobar, ker glede na to, da me zob vedno bolj boli, ne rabim še ene skrbi, ko bi videl kake grozote na slikah.

Sicer pa je vedno bolj grozno, danes ponoči nisem mogel zaspati do skoraj četrte ure zjutraj, zbudil sem se okoli šestih. Če se spravim v ležeč položaj bolične narastejo do meje, ko ne morem več zdržat. Že tako ali tako na čase boli tako zelo, da ne vem kaj naj naredim, tisto pa je nepopisno.

Na čase je bilo čez dan v službi težko zdržati, težko je sestankovat, ko pa te vmes začne zob boleti tako zelo, da se je že težko skoncentrirati na vse tisto kar govorijo drugi, kdaj bi najraje enostavno zakričal na ves glas in udaril ob steno, a nekako sem se vzdržal tega in prebil čez dan.

V bistvu pa je potem doma še slabše, nekako se ne zamotiš tako zelo kot pa v službi, ko se vedno nekaj dogaja, doma bolečina pride še bolj do izraza, tableti ne pomagajo, začneš postajati zaspan, se poskusiš uleči in spet! Spet ta grozna višja stopnja bolečine. Ko kdaj misliš, da ne more biti huje, se uležeš in tega se enostavno ne da zdržat.

Danes bom gotovo zopet zaspal v sedečem položaju, ker takrat boli manj in tudi trenutno sedim na postelji in tipkam tale post. Že vem, da ko bom zaspal, se bom počasi prekucnil na bok in čez nekaj časa prebudil, ker bodo bolečine prehude.

Ne morem verjeti, da lahko tako mala stvar kot je zob, tako zelo boli.

Jutri zgodaj zjutraj grem k zobarju in upam, da bo našel rešitev za te moje bolečine.

Datum: 26.3.2008 ob 21:46 | Kategorije: Jaz | RSS feed za komentarje: RSS 2.0 feed.
Dodaj komentar ali pa trackback iz tvoje strani.