<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Anže Žnidaršič blog &#187; Programiranje</title>
	<atom:link href="http://anze.info/category/racunalnistvo/programiranje/feed" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://anze.info</link>
	<description>Moj svet, moja razmišljanja..</description>
	<lastBuildDate>Sun, 05 Dec 2010 22:21:27 +0000</lastBuildDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=2.9.2</generator>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
			<item>
		<title>PHP konferneca 2010 že čez manj kot 1 mesec</title>
		<link>http://anze.info/php-konferneca-2010-ze-cez-manj-kot-1-mesec.html</link>
		<comments>http://anze.info/php-konferneca-2010-ze-cez-manj-kot-1-mesec.html#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 11 Jun 2010 12:24:34 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1778</guid>
		<description><![CDATA[Uf, kar ne morem verjeti kako hitro gre čas. Čez en mesec, tak čas, bo že vsega konec in vsi vsi bomo polni idej, tehnik in kode, ki jo bomo spoznali na 3-dnevni php konferenci 2010. Poleg tega pa bodo padla še nova poznanstva na večernih networking dogodkih, letos bosta kar 2.
Na php konferenci 2010 [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Uf, kar ne morem verjeti kako hitro gre čas. Čez en mesec, tak čas, bo že vsega konec in vsi vsi bomo polni idej, tehnik in kode, ki jo bomo spoznali na 3-dnevni <a href="http://phpkonferenca.si/2010/" target="_blank">php konferenci 2010</a>. Poleg tega pa bodo padla še nova poznanstva na večernih networking dogodkih, letos bosta kar 2.</p>
<p>Na php konferenci 2010 bo še več zanimivih tem, saj prideta med drugim tudi svetovno znana predavatelja <a href="http://phpkonferenca.si/2010/delavnica-quality-assurance-in-php-projects/" target="_blank">Sebastian Bergmann</a> in <a href="http://phpkonferenca.si/2010/delavnica-debugging-techniques-with-xdebug/" target="_blank">Derick Rethans</a>. Poleg tega se bomo naučili implementirali različne plačilne sisteme v našo spletno stran, videli kaj nam prinaša SPL in PHP 5.3 (namespaces), spoznali svet web servisov, se naučili postaviti replikacijo v MySQL strežnikih, ter optimizirati SQL stavke, in še in še.</p>
<p>Z letom 2010 tako slovenska php konferenca postaja malce bolj mednarodna. Poleg mednarodnih predavateljev bo tudi predavanje o internacionalizaciji in lokalizaciji. Defitivino pomembna tema za nas neangleško govoreče dežele. <span id="more-1778"></span></p>
<p>Tudi sam bom malce predaval, in sicer o Zend Frameworku, glede na to <a href="http://anze.info/postal-prvi-zend-framework-certified-engineer-v-sloveniji.html" target="_blank">da naj bi to poznal</a>. Opažam namreč, da veliko ljudi ne loči dobro med knjižnicami in frameworki in ravno v tem je čar ZFja, ker je oboje oz. kakor si ga vzamemo. Tako velikokrat, ko nekomu rečem npr. &#8220;Uporabi Zend_AMF za reševanje tega&#8221; dobim odgovor &#8220;Bi, samo jaz ne uporabljam ZFja za to stran pa nebi sedaj na novo delal vsega..&#8221;, iz česar se jasno vidi, da je potrebno dobro pojasniti kaj nam sploh ZF vse omogoča in kako ga lahko izkoristimo za različne namene. Praktično bom prikazal bom tudi en hiter projekt z uporabo modulov v ZFju, obenem pa bom opozarjal na varnostne napake, ki nam jih lahko uspe narediti, pa čeprav uporabljamo framework. Veliko ljudi misli, da ko imaš pa enkrat framework pa ne more iti nič več narobe. Cilj je da po delavnici vsak lahko naslednji dan prične z razvojem v Zend Frameworku. Velikokrat je problem začetka le to da ne vemo kako se lotiti zadeve.</p>
<p>Letos bo tudi še bolj profesionalna publika (že lansko leto je bilo 70% profesionalcev iz podjetij, ki so jim plačala kotizacije), saj je kotizacija malce višja in ne bo tistih, ki pridejo samo malce pogledat in ne živijo od PHP-ja. Tako bodo debate na networking dogodkih še na višjem nivoju. Še vedno je sicer <span style="text-decoration: underline;">kotizacija za 3 dni</span> konference za skoraj <span style="text-decoration: underline;">polovico nižja kot</span> v tujih evropskih državah stane <span style="text-decoration: underline;">1 dan</span> delavnic z istima predavateljema. Cilj je bil, da je še vedno dostopna kotizacija čim večjemu številu ljudi, saj želimo tudi udeležence iz manjših podjetij, ki bi rada pridobila nova znanja in s tem konkurenčno prednost. S tem razlogom zaenkrat prijave ostajajo zaprte slovenski publiki, če pa bo slučajno ostalo kaj prostih mest po naslednjem tednu pa bomo gotovo prijave dovolili tudi tujcem, saj bodo prišli že samo zaradi tujih predavateljev. Skrbi me le, da bi potem onemogoči vstop še komu iz Slovenije, saj je moja želja, da bi vsaj še letos prevladovali slovenski udeleženci glede na to da je to slovenska php konferenca <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Če ne prej, se vidimo že čez manj kot en mesec (8. do 10. julij) <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':)' class='wp-smiley' /> </p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/php-konferneca-2010-ze-cez-manj-kot-1-mesec.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako vgradimo Facebook Like gumb v WordPress blog</title>
		<link>http://anze.info/kako-vgradimo-facebook-like-gumb-v-wordpress-blog.html</link>
		<comments>http://anze.info/kako-vgradimo-facebook-like-gumb-v-wordpress-blog.html#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 17 May 2010 06:30:31 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bloganje]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1720</guid>
		<description><![CDATA[Facebook Like gumb je že na mnogih spletnih straneh. Like gumb nam lahko poveča obisk na naših spletnih straneh saj prinese dodaten obisk iz Facebooka (ki ga uporablja že več kot polovica slovencev), ter nam tudi pove kaj ljudje najraje berejo. Če ga želite vgraditi tudi v vaš blog, ki teče na WordPressu, vam bo [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://developers.facebook.com/docs/reference/plugins/like" target="_blank">Facebook Like</a> gumb je že na mnogih spletnih straneh. Like gumb nam lahko poveča obisk na naših spletnih straneh saj prinese dodaten obisk iz Facebooka (ki ga <a href="http://anze.info/na-facebooku-ze-polovica-slovenskih-uporabnikov-interneta.html" target="_blank">uporablja že več kot polovica slovencev</a>), ter nam tudi pove kaj ljudje najraje berejo. Če ga želite vgraditi tudi v vaš blog, ki teče na <a href="http://wordpress.org" target="_blank">WordPressu</a>, vam bo moj današnji vnos všeč (in ga lahko <em>Lajkate</em>) <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Za vse tiste, ki vas zanima kako dejansko gumb Like deluje si preberite uradno spletno stran <a href="http://opengraphprotocol.org/" target="_blank">Open Graph Protocol</a>-a in navodila na <a href="http://developers.facebook.com/docs/opengraph" target="_blank">Facebookovi strani</a>. V navodilih lahko izveste tudi kako vgraditi Like gumb na katerokoli spletno stran. Pri vgradnji v WordPress je nekaj trikov in če boste sledili spodnjim navodilom vam bo prihranjenih kar nekaj kletvic.</p>
<p style="text-align: center;"><img class="aligncenter size-full wp-image-1723" title="like_gumb_facebook" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2010/05/like_gumb_facebook.png" alt="" width="341" height="81" /><br />
Tak gumb boste lahko imeli na vašem blogu tudi vi</p>
<p>Obstaja 2 načina vgradnje. En je preko <a href="http://wordpress.org/extend/plugins/like/" target="_blank">WP Like Plugina</a>, drugi pa preko <a href="http://github.com/artlung/Open-Graph-Protocol-Plugin-for-WordPress/" target="_blank">Open Graph Protocol Tools WP plugina</a> (ki ga reklamirajo tudi na uradni strani Open Grapha).</p>
<p>Veliko bolj priročen je prvi način, torej preko Like Plugina, zato bom najprej opisal tega.</p>
<p>1. Downloadajte si <a href="http://wordpress.org/extend/plugins/like/" target="_blank">WP Like Plugin</a></p>
<p>Najprej si downloadajte <a href="http://wordpress.org/extend/plugins/like/" target="_blank">plugin</a> v podmapo vašega WordPress bloga /wp-content/plugins/.</p>
<p>2. Aktivirajte plugin</p>
<p>Plugin aktivirate tako da greste v admin vašega bloga, kliknete Plugins in nato pri Like kliknete Activate.</p>
<p>3. Vnesite svoj user id, page id ali pa application id v plugin <span id="more-1720"></span></p>
<p>Kliknite na Settings &gt; Like. Vnesti morate svoj user id v <em>Facebook Numeric ID</em><em> </em>polje, application id <em>Facebook Application ID </em>polje ali pa page id v <em>Facebook Page ID</em> polje. To je obvezno, da boste lahko urejali lajkane vsebine na Facebooku. Vnesti je obvezno podatek le v eno polje in ne v vse. V primeru, da ne veste vašega user id-ja (ni v linku, ki kaže na vaš profil, torej na profile.php in naot neka dolga številka, ampak imate nastavljen lepši user name (npr. anze.znidarsic), potem lahko user id izveste tako, da moj username (anze.znidarsic) v naslednji povezavi zamenjate z vašim: <a href="http://graph.facebook.com/anze.znidarsic" target="_blank">http://graph.facebook.com/anze.znidarsic</a></p>
<p>S tem, ko vnesete svoj user ID, boste lahko potem na facebooku tudi urejali svoj fan page, sledili statistiki, pošiljali sporočila svojim fanom, itd. Več o tem kdaj drugič, tokrat gre za bolj tehnični in ne vsebinski post <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Slaba lastnost tega plugina je, da lahko izbere le en <em>type</em> za vaš blog. Recimo Open Graph Protocol WordPress plugin vam omogoča, da je naslovna stran tipa <em>blog</em> vaši posti pa <em>article</em>, kar je nekako bolj pravilno. Bi bilo potrebno malce <em>pohekati</em> pa bi delovalo.</p>
<p>Sedaj pa še navodila za Open Graph Protocol Tools kjer je potrebno veliko več <em>hekanja</em>.</p>
<p>1. <a href="http://github.com/artlung/Open-Graph-Protocol-Plugin-for-WordPress/" target="_blank">Open Graph Protocol WordPress Plugin</a></p>
<p>Najprej si downloadajte <a href="http://github.com/artlung/Open-Graph-Protocol-Plugin-for-WordPress/" target="_blank">plugin</a> v podmapo vašega WordPress bloga /wp-content/plugins/. Najhitreje to naredite, da enostavno v prej omenjeno mapo shranite <a href="http://github.com/artlung/Open-Graph-Protocol-Plugin-for-WordPress/raw/master/open-graph-protocol-tools.php" target="_blank">to datoteko</a>.</p>
<p>2. Aktivirajte plugin</p>
<p>Plugin aktivirate tako da greste v admin vašega bloga, kliknete Plugins in nato pri Open Graph Protocol Tools kliknete Activate.</p>
<p>3. Dodajte Like gumb v temo, ki jo uporabljate.</p>
<p>Odprite single.php datoteko teme, ki jo trenutno uporabljate. Če imate primerno nastavljene pravice to lahko naredite kar iz WordPress admina. Kliknite na Appearance &gt; Editor in nato Single Post (single.php). Nato pod blog kjer imate klic funkcije <em>the_content()</em> vstavite naslednjo kodo:</p>
<pre>&lt;?php
if (function_exists('the_opengraphprotocoltools_like_code'))
  the_opengraphprotocoltools_like_code();
?&gt;</pre>
<p>4. Vnesite svoj user id ali pa application id v plugin</p>
<p>Kliknite na Settings &gt; Open Graph Protocol. Vnesti morate svoj user id v <em>fb:admins </em>polje ali pa application id v <em>fb:appid</em> polje. To je obvezno, da boste lahko urejali lajkane vsebine na Facebooku in da vam bo delovalo lajkanje glavne strani (npr. http://anze.info, torej glavna stran in ne nek vnos v blog). Vnesti je obvezno podatek le v eno polje in ne v oba! Torej je OR in ne AND.</p>
<p>5. Spremenite open-graph-protocol-tools.php</p>
<p>Avtor plugina ni pomislil na dežele kjer uporabljamo šumnike. Zaradite tega pride do težave, ko lajkamo post, ki vsebuje šumnike. To na Facebooku potem izgleda tako, da šumniki niso šumniki, ampak se spremenijo v neprepoznavne znake.</p>
<p>Stvar je možno zelo enostavno rešiti. Spremenite naslednjo vrstico v datoteki open-graph-protocol-tools.php iz:</p>
<pre>return "&lt;meta property=\"{$property}\"
  content=\"".htmlentities($content)."\" /&gt;";</pre>
<p>v</p>
<pre>return "&lt;meta property=\"{$property}\"
  content=\"". $content ."\" /&gt;";</pre>
<p>6. Dodajte Like gumb na glavno stran</p>
<p>Če želite dodati tudi like gumb na glavno stran bloga in ne samo v določen blog vnos, torej želite, da nekdo Lajka celoten blog in ne le posameznega vnosa si najprej zgenerirajte primerno iframe kodo <a href="http://developers.facebook.com/docs/reference/plugins/like" target="_blank">v generatorju Like gumbov</a> in nato to kodo prilepite v sidebar.php datoteke teme, ki jo uporabljate. V primeru, da nebi vnesli svojega user id-ja/application id-ja kot sem opisal v četrti točki Like gumb v tem primeru nebi deloval.</p>
<p>V primeru, da ne vidite Like gumba v posameznem postu, preverite ali ste aktivirali plugin (točka 2), ter da ste vnesli kodo v single.php (točka 3). V primeru, da kliknete gumb Like in se po nekaj sekundah <em>odlajka</em> pa preverite ali ste vnesli pravilno podatke pod točko 4. Če imat težave s šumniki še enkrat preberite točko 5.</p>
<p>Za bonus bodo stvari, ki jih ljudje lajkajo prikazane med zadetki tudi v Facebook searchu (torej ko ljudje kaj iščejo):</p>
<p style="text-align: center;"><img class="aligncenter size-full wp-image-1730" title="facebook_search" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2010/05/facebook_search.png" alt="" width="329" height="216" /><br />
Zadetek za blog tudi v iskalniku</p>
<p>Upam, da nam bo Like gumb vsem povečal obisk na naših spletnih straneh in da bomo iz števila lajkov lahko tudi prilagajali vsebino tako da bo čim bolj všeč našim bralcem <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>p.s.<br />
1 centimeter pod tem textom, ki ga sedaj berete lahko vidite kako izgleda Like gumb na mojem blogu. Pritisnite Like in videli boste kako zadeva deluje v praksi (v primeru, da ga še niste uporabljali drugje kot na Facebookovi strani).</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/kako-vgradimo-facebook-like-gumb-v-wordpress-blog.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>7</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Na Facebooku že polovica slovenskih uporabnikov interneta</title>
		<link>http://anze.info/na-facebooku-ze-polovica-slovenskih-uporabnikov-interneta.html</link>
		<comments>http://anze.info/na-facebooku-ze-polovica-slovenskih-uporabnikov-interneta.html#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 03 May 2010 06:55:53 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1711</guid>
		<description><![CDATA[MOSS poroča, da je v Sloveniji okoli 1.130.000 uporabnikov interneta. Po podatkih Facebooka, pa jih obiskuje Facebook okoli 550.000, kar je skoraj polovica. Da vas drugače njigova lestvica nebi zavedla - MOSS poroča le o obiskanosti Slovenskih spletnih strani, zato v njihovih statistikah obiskanosti Facebooka ni, je pa ta statistika dostopna na Alexi in na RISovih straneh.
S [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="size-full wp-image-1712" style="float: right" title="Slovenski_uporabniki_facebooka" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2010/05/Slovenski_uporabniki_facebooka.png" alt="Slovenski_uporabniki_facebooka" width="207" height="96" /><a href="http://www.ris.org/2010/04/Raziskave/MOSS_marec_2010/?&amp;cat=676&amp;p1=276&amp;p2=285&amp;p3=1318&amp;p4=1319&amp;p5=1321&amp;id=1321" target="_blank">MOSS poroča</a>, da je v Sloveniji okoli 1.130.000 uporabnikov interneta. Po p<a href="http://www.facebook.com/ads/create/" target="_blank">odatkih Facebooka</a>, pa jih obiskuje <a href="http://facebook.com" target="_blank">Facebook</a> okoli 550.000, kar je skoraj polovica. Da vas drugače njigova lestvica nebi zavedla - <a href="http://moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html" target="_blank">MOSS poroča</a> le o obiskanosti Slovenskih spletnih strani, zato v njihovih statistikah obiskanosti Facebooka ni, je pa ta statistika dostopna na <a href="http://www.alexa.com/topsites/countries/SI" target="_blank">Alexi</a> in na <a href="http://www.ris.org/2010/04/Raziskave/RIS_porocilo_24urcom_in_najdisi_se_ne_moreta_kosati_z_Googlom/?&amp;cat=676&amp;p1=276&amp;p2=285&amp;p3=1318&amp;p4=1319&amp;p5=1321&amp;id=1321" target="_blank">RISovih</a> straneh.</p>
<p>S tem, ko Facebook prebije magično mejo polovice slovenskih uporabnikov interneta postane nekako obvezna oprema vsakega uporabnika interneta. Spadaš v tehnološko ozaveščeno skupino ali pa tisto, ki se upira novim tehnologijam. Nekako enako kot, če si bil 6 let nazaj brez mobilnega telefona. Seveda se nekateri upirajo registraciji na Facebooku, ker pravijo, da Facebook posega v zasebnost. Posega v resnici le toliko kolikor mu dovolite, je pa res, da si morate vzeti čas in nastaviti nastavitve zasebnosti (Privacy Settings).</p>
<p><img class="size-full wp-image-1713" style="float: right" title="login_with_facebook" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2010/05/login_with_facebook.png" alt="login_with_facebook" width="154" height="22" />In zakaj je ta podatek uporaben za nas razvijalce in seveda tudi vse ostale Facebook uporabnike? S tem, ko bo vse več spletnih strani dovolilo vstop na njihovo stran preko Facebooka, torej preko gumba <em>Login</em><em> with Facebook</em>, nam ne bo več potrebno na vsaki strani posebej vpisovati naših podatkov, potrjevati email računa in si zapomniti novega gesla oz. vpisati takšnega kot ga imamo drugje. Že iz pogleda varnosti je bolje, da ima naše geslo recimo le Facebook kot pa da to geslo vpisujemo na 100 drugih strani, ko se registriramo (če hekerji vdrejo v le eno stran bodo vedeli geslo za vseh 100 strani). Ne verjamem pa da ima kdo drugačno geslo za prav vsako spletno stran kjer se registrira. Ok, gotovo se najde tudi kak tak ekstremist, ampak ponavadi imamo ljudje nekaj različnih gesel in to je to.</p>
<p>Torej, če še niste na Facebooku, se prijavite vsaj zaradi tega, ker vam bo poenostavjena registracija na marsikateri drugi spletni strani.</p>
<p>V šali marsikdaj tudi kdo reče <em>&#8220;Če nisi na Facebooku, ne obstajaš!&#8221;.</em></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/na-facebooku-ze-polovica-slovenskih-uporabnikov-interneta.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>8</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Postal prvi Zend Framework Certified Engineer v Sloveniji</title>
		<link>http://anze.info/postal-prvi-zend-framework-certified-engineer-v-sloveniji.html</link>
		<comments>http://anze.info/postal-prvi-zend-framework-certified-engineer-v-sloveniji.html#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 02 Mar 2010 00:20:57 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1656</guid>
		<description><![CDATA[V petek sem postal prvi Zend Framework Certified Engineer v Sloveniji. Ker gotovo v Sloveniji zelo malo ljudi uporablja Zend Framework me ne čudi, da je temu tako. Tako je moj Zend profil danes dobil še tretjo ZCE sličico  
Moj primarni razlog za še eno certificiranje je to, da se lahko pri vpisu na [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://zend.com/zce.php?c=ZEND002464&amp;r=212663993" target="_blank"><img style="float: right" title="zf_zce_logo" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2010/03/zf_zce_logo.gif" alt="zf_zce_logo" width="73" height="68" /></a>V petek sem postal prvi <a href="http://www.zend.com/services/certification/framework/" target="_blank">Zend Framework Certified Engineer</a> v Sloveniji. Ker gotovo v Sloveniji zelo malo ljudi uporablja <a href="http://framework.zend.com" target="_blank">Zend Framework</a> me ne čudi, da je temu tako. Tako je <a href="http://zend.com/zce.php?c=ZEND002464&amp;r=212663993" target="_blank">moj Zend profil</a> danes dobil še tretjo ZCE sličico <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Moj primarni razlog za še eno certificiranje je to, da se lahko pri vpisu na podiplomski študij v tujini pohvalim s še enim dokumentom več. Sekundarni pa, da sem želel na test postaviti svoje znanje Zend Frameworka.</p>
<p>V primeru, da se še kdo opogumi za ZF certificiranje, vam dajem nekaj nasvetov:</p>
<ul>
<li>preštudirajte vse <a href="http://www.zend.com/services/certification/framework/" target="_blank">teme, ki jih zavzema Zend Framework certification</a> iz <a href="http://framework.zend.com/releases/ZendFramework-1.5.3/ZendFramework-1.5.3.zip" target="_blank">reference guida</a></li>
<li>preberite <a href="http://www.zend.com/en/community/downloads" target="_blank">Zend Framework Certification Study Guide</a> (brezplačno)</li>
<li>preverite svoje znanje preko <a href="http://joind.in/882" target="_blank">Rob Allenove prezentacije</a></li>
<li>certification preverja znanje ZF 1,5 in ne 1.10! Tukaj vseeno ni potrebno zganjati panike, saj ni bilo niti eno vprašanje takšno, da bi ga drugače odgovoril v primeru, da bi se testirajo ZF v1.10</li>
<li>test ni lahek</li>
</ul>
<p>Test vsebuje 75 vprašanj za katere imate na voljo 90 minut. Cena testa je 120 €, opravljate pa ga lahko v kateremkoli <a href="http://vue.com/">VUE</a> centru. Jaz sem ga v <a href="http://www.housing.si/" target="_blank">Housing d.o.o.</a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/postal-prvi-zend-framework-certified-engineer-v-sloveniji.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>7</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Predavanje: Enterprise PHP Development</title>
		<link>http://anze.info/predavanje-enterprise-php-development.html</link>
		<comments>http://anze.info/predavanje-enterprise-php-development.html#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 10 Feb 2010 13:02:15 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1628</guid>
		<description><![CDATA[Šele ta teden sem opazil, da je moje predavanje iz prvega slovenskega WebCamp-a objavljeno v video obliki.

Predavam o Enterprise PHP Developmentu
Predavanje si lahko ogledate na straneh kiberpipe.
Priporočam tudi ogled drugih predavanj iz WebCampa, posebno pa sem hotel priporočit Andraževo predavanje pa ga očitno ni objavljenega.
p.s.
Naslednji WebCamp na temo real-time weba bo že 20. februarja  [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Šele ta teden sem opazil, da je moje predavanje iz prvega slovenskega <a href="http://webcamp.si" target="_blank">WebCamp</a>-a <a href="http://video.kiberpipa.org/media/WCLJ_Anze_Znidarsic-Enterprise_PHP_Development/play.html" target="_blank">objavljeno v video obliki</a>.</p>
<p style="text-align: center;"><img class="aligncenter size-full wp-image-1629" title="Anže Žnidaršič at WebCamp Slovenia" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2010/02/anze_znidarsic_webcamp_slovenia.png" alt="Anže Žnidaršič at WebCamp Slovenia" width="472" height="358" /><br />
<a href="http://video.kiberpipa.org/media/WCLJ_Anze_Znidarsic-Enterprise_PHP_Development/play.html" target="_blank">Predavam o Enterprise PHP Developmentu</a></p>
<p>Predavanje si lahko ogledate na straneh kiberpipe.</p>
<p>Priporočam tudi <a href="http://video.kiberpipa.org/wclj.html" target="_blank">ogled drugih predavanj iz WebCampa</a>, posebno pa sem hotel priporočit <a href="http://www.3fs.si/" target="_blank">Andraževo</a> predavanje pa ga očitno ni objavljenega.</p>
<p>p.s.<br />
Naslednji <a href="http://www.webcamp.si" target="_blank">WebCamp</a> na temo real-time weba bo že 20. februarja <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/predavanje-enterprise-php-development.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Knjiga: Guide to Enterprise PHP Development</title>
		<link>http://anze.info/knjiga-guide-to-enterprise-php-development.html</link>
		<comments>http://anze.info/knjiga-guide-to-enterprise-php-development.html#comments</comments>
		<pubDate>Sun, 15 Nov 2009 21:49:11 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Knjige/Film/Glasba]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1510</guid>
		<description><![CDATA[Ta teden sem prebral knjigo php&#124;architect&#8217;s Guide to Enterprise PHP Development. Knjiga govori o celotnem software development life cyclu na primeru php projektov. V knjigi boste izvedeli nekaj zgodovinskih dejstev phpja, kako začeti php projekte, katere tehnologije poleg phpja uporabiti, kako voditi delo, kakšen odnos morate imeti s strankami, metodologije razvoja, kako postaviti arhitekturo aplikacije, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/11/guide_to_enterprise_php_development.jpg"><img class="size-full wp-image-1511" style="float: right" title="guide_to_enterprise_php_development" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/11/guide_to_enterprise_php_development.jpg" alt="guide_to_enterprise_php_development" width="129" height="160" /></a>Ta teden sem prebral knjigo <a href="http://www.phparch.com/books/isbn/9780973862188" target="_blank"><em>php|architect&#8217;s Guide to Enterprise PHP Development</em></a>. Knjiga govori o celotnem <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Systems_Development_Life_Cycle" target="_blank">software development life cyclu</a> na primeru php projektov. V knjigi boste izvedeli nekaj zgodovinskih dejstev phpja, kako začeti php projekte, katere tehnologije poleg phpja uporabiti, kako voditi delo, kakšen odnos morate imeti s strankami, metodologije razvoja, kako postaviti arhitekturo aplikacije, kako sestaviti ekipo in še in še.</p>
<p>V knjigi sicer nisem izvedel prav dosti novega, a sem nato ugotovil, da je to posledično, ker delam v podjetju kjer smo že marsikaj sprobali, imamo razvojne ekipe v več državah, izvajamo outsourcing, imamo torej že mnogo let izkušenj. A če bi si to knjigo dal v roke pred petimi leti bi bila seveda še veliko bolj zanimiva.</p>
<p>Knjiga ni le za ravijalce, saj govori veliko tudi o projeknem vodenju, analizi, iskanju kadra, itd. Je primerno branje za vse vpletene v razvoj spletnih aplikacij (tudi tiste, ki ne pišejo kode). Govori o velikih projektih, torej je izredno primerna za tiste razvijalce ali razvojne ekipe, ki se selijo od izdelovanja preprostih spletnih strani do kompleksnih spletnih aplikacij (npr. intranet temlječ na <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Service-oriented_architecture" target="_blank">SOA</a>).</p>
<p>Knjiga je prijetno branje, da se jo brez problema prebrati v enem vikendu, priporočam pa da si delate malo zapiskov ali pa si že vmes ogledate katera od omenjenih orodij v knjigi in tako pridobite še malce več praktičnem znanja poleg teoretičnega.</p>
<p>Ocena knjige: 8/10. Močno priporočam.</p>
<p>Knjigo lahko kupite na <a href="http://www.phparch.com/books/isbn/9780973862188" target="_blank">uradni strani</a> ali pa na <a href="http://www.amazon.com/php-architects-Guide-Enterprise-Development/dp/0973862181" target="_blank">Amazonu</a>.</p>
<p>p.s.<br />
Predavanje na temo Enterprise PHP Developmenta bom imel na prvem slovenskem <a href="http://webcamp.si/" target="_blank">WebCampu</a> 28. novembra.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/knjiga-guide-to-enterprise-php-development.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>2</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Pohitite s prijavo na WebCamp!</title>
		<link>http://anze.info/webcamp-ljubljana-slovenia.html</link>
		<comments>http://anze.info/webcamp-ljubljana-slovenia.html#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 12 Nov 2009 22:00:23 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1503</guid>
		<description><![CDATA[V Sloveniji se spet nekaj dogaja &#8211; WebCamp &#8211; idea guy behind it je že stari znanec open scene Jure Čuhalev.
Hiter copy/paste iz WebCampLjubljana strani:
WebCampLjubljana je enodnevna konferenca, BarCamp
formata, ki jo oblikujejo udeleženci s svojimi predavanji. Namenjena je
vsem, ki se ukvarjajo s spletom od programerjev, oblikovalcev pa do
načrtovalcev ter piscev teksta.
Odvijala se bo v soboto, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>V Sloveniji se spet nekaj dogaja &#8211; <a href="http://webcamp.si" target="_blank">WebCamp</a> &#8211; idea guy behind it je že stari znanec open scene <a href="http://jurecuhalev.com" target="_blank">Jure Čuhalev</a>.</p>
<p>Hiter copy/paste iz <a href="http://webcamp.si" target="_blank">WebCampLjubljana strani</a>:</p>
<blockquote><p>WebCampLjubljana je enodnevna konferenca, BarCamp<br />
formata, ki jo oblikujejo udeleženci s svojimi predavanji. Namenjena je<br />
vsem, ki se ukvarjajo s spletom od programerjev, oblikovalcev pa do<br />
načrtovalcev ter piscev teksta.</p>
<p>Odvijala se bo v soboto, 28. novembra 2009, v prostorih Tehnološkega Parka Ljubljana. Udeležba je brezplačna, vendar pa potrebujete vstopnico.</p></blockquote>
<p>Več o WebCampu pa kot že 2x polinkano na <a href="http://webcamp.si" target="_blank">www.webcamp.si</a> <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Predaval bom tudi sam, in sicer na temo <em>Enterprise PHP Development</em>. <span id="more-1503"></span>Za predavanje me je navdušila knjiga <a href="http://www.enterprisephp.nl/" target="_blank"><em>php|architect&#8217;s guide to Enterprise PHP Development</em></a>, ki sem jo ta teden prebral (več o knjigi v naslednjih dneh). Ugotovil sem, da veliko stvari že uporabljamo v podjetju kjer delam, saj smo večja ekipa, razporejena v več državah, ampak ko se spomnim nazaj na delo na manjših projektih pa bi mi marsikater nasvet/hint katero orodje, metologijo, itd. uporabit na svojih projektih zelo pripomogel, zato bom tokrat govoril o teh orodjih, metodologijah, arhitekturi, in upam, da bo komu vsaj kak nasvet uporaben. Let&#8217;s share the knowledge!</p>
<p>p.s.<br />
Vstopnic naj bi bilo le 100, glede na to da vem kak je naval na te zadeve, bo &#8220;razprodano&#8221; že v nekaj dneh.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/webcamp-ljubljana-slovenia.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>2</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Predavanje: PHP+Flash=RIA</title>
		<link>http://anze.info/predavanje-phpflashria.html</link>
		<comments>http://anze.info/predavanje-phpflashria.html#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 05 Nov 2009 17:57:35 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Delo]]></category>
		<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1498</guid>
		<description><![CDATA[V teh dneh so bili objavljeni posnetki predavanj PHP Konference 2009. Med njimi je tudi moje predavanje PHP+Flash=RIA.

Predavanje: PHP+Flash=RIA
Opis mojega predavanja:
Tudi vam krade živce prilagajanje spletnih strani, da delujejo in izgledajo enako v FireFoxu, Internet Explorerju 6 (7, 8..), Operi, itd.? Bi radi izdelalovali namizne aplikacije, ki so lahko obenem spletne in delujejo enako na [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>V teh dneh so bili objavljeni <a href="http://videolectures.net/phpkonferenca09_ljubljana/" target="_blank">posnetki predavanj PHP Konference 2009</a>. Med njimi je tudi moje predavanje <a href="http://videolectures.net/phpkonferenca09_znidarsic_pfr/" target="_blank"><em>PHP+Flash=RIA</em></a>.</p>
<p style="text-align: center;"><img class="aligncenter size-full wp-image-1499" title="anze_znidarsic_php_konferenca_2009" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/11/anze_znidarsic_php_konferenca_2009.png" alt="anze_znidarsic_php_konferenca_2009" width="401" height="324" /><br />
Predavanje: <a href="http://videolectures.net/phpkonferenca09_znidarsic_pfr/" target="_blank">PHP+Flash=RIA</a></p>
<p>Opis mojega predavanja:</p>
<p><em><span id="lec_desc_edit" style="line-height: 140%;"><span>Tudi vam krade živce prilagajanje spletnih strani, da delujejo in izgledajo enako v FireFoxu, Internet Explorerju 6 (7, 8..), Operi, itd.? Bi radi izdelalovali namizne aplikacije, ki so lahko obenem spletne in delujejo enako na vseh operacijskih sistemih (Windows, Linux, Mac OS X)? Včasih le orodje za izdelavo vektorskih animacij oz. nadležnih flash oglasov, sedaj pa rešitev vseh zgoraj naštetih težav, to je Adobe Flash.</span></span></em></p>
<p><em>Na tem predavanju:<span id="more-1498"></span></em></p>
<ul>
<li><em>boste ugotovili kako vse lahko uporabite Flash pri izdelavi svojih spletnih in namiznih aplikacij,</em></li>
<li><em>videli kako poteka izdelava Flash aplikacij s pisanjem kode v Eclipsu oz. Flex Builderju,</em></li>
<li><em>in se naučili več vrst komunikacije med Flashom in PHPjem -&gt; XML, JSON, AMF (Zend_AMF), itd.</em></li>
</ul>
<p><em> </em></p>
<p>Video posnetek predavanja si lahko ogledate <a href="http://videolectures.net/phpkonferenca09_znidarsic_pfr/" target="_blank">TUKAJ</a>, slajde pa downloadate <a href="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/11/anze_znidarsic_flash_ria.pdf" target="_blank">TU</a>.</p>
<p>Ostala predavanja pa si lahko ogleda na naslednjem naslovu: <a href="http://videolectures.net/phpkonferenca09_ljubljana/" target="_blank">http://videolectures.net/phpkonferenca09_ljubljana/</a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/predavanje-phpflashria.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>4</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Predavanje: Tehnologija MaxTV</title>
		<link>http://anze.info/predavanje-tehnologija-maxtv.html</link>
		<comments>http://anze.info/predavanje-tehnologija-maxtv.html#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 02 Nov 2009 17:00:59 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Delo]]></category>
		<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1493</guid>
		<description><![CDATA[Pred kratkih je bil objavljen posnetek mojega predavanja v kiberpipi &#8220;Tehnologija MaxTV&#8221; kjer sem izdal vse skrivnosti tehnologije, ki poganja MaxTV.si. To nebi bilo nič posebnega, če nebi šlo (mogoče) za prvo spletno televizijo, ki posnema pravo v prav vseh pogledih (en gumb/klik za zagon, nič klikanja -&#62; predvajanje glede na urnik), saj podobnih primerov [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Pred kratkih je bil objavljen posnetek mojega predavanja v <a href="http://www.kiberpipa.org" target="_blank">kiberpipi</a> <a href="http://video.kiberpipa.org/media/SU_Anze_Znidarsic-Tehnologija_MaxTV.si/play.html" target="_blank">&#8220;Tehnologija MaxTV&#8221;</a> kjer sem izdal vse skrivnosti tehnologije, ki poganja <a href="http://www.maxtv.si" target="_blank">MaxTV.si</a>. To nebi bilo nič posebnega, če nebi šlo (mogoče) za prvo spletno televizijo, ki posnema pravo v prav vseh pogledih (en gumb/klik za zagon, nič klikanja -&gt; predvajanje glede na urnik), saj podobnih primerov na svetovnem spletu ni bilo najti (če se motim, prosim za povezavo).</p>
<p style="text-align: center;"><img class="aligncenter size-full wp-image-1494" title="anze_znidarsic_kiberpipa_maxtv" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/11/anze_znidarsic_kiberpipa_maxtv.png" alt="anze_znidarsic_kiberpipa_maxtv" width="389" height="293" /><br />
Predavanje: <a href="http://video.kiberpipa.org/media/SU_Anze_Znidarsic-Tehnologija_MaxTV.si/play.html" target="_self">&#8220;Tehnologija MaxTV&#8221;</a></p>
<p>Zanimivo je tudi to, da je izvedba narejena z le spletnimi tehnologijami in v zelo kratkem času (dober mesec dni). To je tudi prvo predavanje <a href="http://www2.24ur.com/naslovnica/corp/proplus.html" target="_blank">PRO PLUSa</a> (<a href="http://24ur.com" target="_blank">24ur.com</a>) v Kiberpipi v okviru Spletnih uric.</p>
<p>Več v posnetku predavanja, ki si ga lahko ogledate na naslednji povezavi: <a href="http://video.kiberpipa.org/media/SU_Anze_Znidarsic-Tehnologija_MaxTV.si/play.html" target="_blank">http://video.kiberpipa.org/media/SU_Anze_Znidarsic-Tehnologija_MaxTV.si/play.html</a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/predavanje-tehnologija-maxtv.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>8</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Želiš izvedeti kako smo naredili prvo pravo spletno televizijo?</title>
		<link>http://anze.info/zelis-izvedeti-kako-smo-naredili-prvo-pravo-spletno-televizijo.html</link>
		<comments>http://anze.info/zelis-izvedeti-kako-smo-naredili-prvo-pravo-spletno-televizijo.html#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 12 Oct 2009 20:55:26 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Anže</dc:creator>
				<category><![CDATA[Delo]]></category>
		<category><![CDATA[Jaz]]></category>
		<category><![CDATA[Poučno]]></category>
		<category><![CDATA[Programiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Računalništvo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://anze.info/?p=1479</guid>
		<description><![CDATA[Če je v tebi to zgornje vprašanje vzbudilo vsaj malce firbca, potem se nam moraš nujno pridružiti v sredo ob 19. uri v Kiberpipi (Kersnikova 6, Ljubljana).
Na predavanju bom izdal kako smo na PRO PLUSu naredili prvo pravo spletno televizijo pri nas, ki je dejansko po funkcionalnosti enaka običajnemu TV programu &#8211; gre seveda za [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Če je v tebi to zgornje vprašanje vzbudilo vsaj malce firbca, potem se nam moraš nujno pridružiti v sredo ob 19. uri v <a href="http://www.kiberpipa.org" target="_blank">Kiberpipi</a> (<a href="http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=kersnikova+6+ljubljana&amp;tab=maps" target="_blank">Kersnikova 6, Ljubljana</a>).</p>
<p>Na predavanju bom izdal kako smo na <a href="http://24ur.com" target="_blank">PRO PLUSu</a> naredili prvo pravo spletno televizijo pri nas, ki je dejansko po funkcionalnosti enaka običajnemu TV programu &#8211; gre seveda za <a href="http://www.maxtv.si" target="_blank">maxtv.si</a>. Zakaj prva prava spletna televizija? Nič klikanja, odpreš spletno stran in video se igra. Nič <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Video_on_demand" target="_blank">VODa</a> (to že imamo na <a href="http://poptv.si" target="_blank">poptv.si</a>), ampak le tisto kar je na sporedu.</p>
<p style="text-align: center;"><a href="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/10/maxtv.png"><img class="aligncenter size-medium wp-image-1480" title="maxtv" src="http://anze.info/wp-content/uploads/2009/10/maxtv-510x342.png" alt="maxtv" width="510" height="342" /></a><br />
<a href="http://www.maxtv.si" target="_blank">MaxTV.si</a></p>
<p>Na prvi pogled enostavna zadeva, a zadaj se skrivajo Adobe Flash Media Interactive Server, predelan odprtokodni oglasni sistem OpenX, Zend Framework (Zend_AMF), memcached, PHP, MySQL, napreden uredniški sistem, itd.</p>
<p>Vse funckionalnosti MaxTV-ja so bile razvite s spletnimi tehologijami v rekordno nizkem času.</p>
<p>Upam, da se vidimo že čez slaba 2 dni <img src='http://anze.info/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Uradna objava: <a href="http://www.kiberpipa.org/sl/event/2009-oct-14/779/spletne-urice-121-tehnologija-maxtvsi/">http://www.kiberpipa.org</a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://anze.info/zelis-izvedeti-kako-smo-naredili-prvo-pravo-spletno-televizijo.html/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>5</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

