Anže Žnidaršič blog

Knjiga Rework je namenjena vsem, ki ste že v podjetništvu, vsem tistim, ki imate idejo, ki bi jo radi realizirali, pa je še niste, vodjem timov, managerjem, direktorjem, itd.

Avtorji knjige so 37signals, uspešna majhna ekipa le 16-ih ljudi, ki ima preko 5 milijonov strank, služi letno milijone dolarjev, so avtorji prav tako uspešne knjige Getting Real, ter popularnega frameworka Ruby on Rails.

Je obvezno branje za vse, ki se, ali pa se še boste, ukvarjali s spletnimi aplikacijami/stranmi, torej vse od osnovne ideje, izdelave, grajenja ekipe, sestankovanja, prodaje, itd.

Glede na moje trenutno stanje knjige nisem prebral, ampak sem jo poslušal v audiobook obliki. Do sedaj sem jo poslušal 2x, saj je zelo zanimiva in ti pričara marsikateri spomin iz preteklosti in verjamem, da ga bo marsikomu drugemu tudi, ki ima že veliko let izkušenj v spletnem razvoju.

Oglejmo si en primer praktične uporabnosti knjige. (more…)

Danes mineva en mesec od infekcije in že četrti teden mojega bivanja na očesni kliniki v Ljubljani (+1 teden zdravljenja v ZDA).

V tem času sem zamenjal 3 cimre, trenutno pa čakam četrtega, saj je zadnji cimer odšel v petek in je sedaj ena postelja prazna, a to ponavadi ne traja prav dolgo. Je pa tako, da mi z bacili ne smemo biti v isti sobi s tistimi, ki so po operacijah, kar pa je tu večina ljudi, zato imam vseeno kanček upanja, da se bom vsaj kako noč še kvalitetno naspal

Moja “luksuzna” postelja na očesni kliniki

Poleg tega smo en dan naredili mini rekord s 16 obiski tisti dan (popolnoma nenamerno), tako da sem jih že slišal od sester, no ja, še vedno ko nas je bilo več smo morali ven iz sobe

Pravijo, da bo trajalo še mesece, da se bo roženica zacelila (bakterija se je zažrla v njo), ampak bo žal nastala brazgotina in posledično bo moj vid veliko slabši kot prej. To seveda ni enako kot recimo, ko imaš dioptrijo, saj za rešitev tega ni preproste rešitve kot so očala. Za rešitev bo potrebna še presaditev roženice. To pa zopet lahko traja mesece, saj je potrebno dobiti primernega darovalca (približno enaka starost, levo oko). Debato o tem, da tako ali tako nihče ni darovalec bom načel kdaj drugič..

Pri presaditvi se lahko pojavi tudi mnogo težav (npr. telo zavrne novo roženico), kar 5% operacij naj bi bilo neuspešnih. Če gledam kako malo ljudi dobi takšno infekcijo kot sem jo jaz je 5% ogromen odstotek.

Torej pot do mojega vida bo še dolga, vseeno pa upam, da bo uresničljiva, saj si trenutno želim le tega, da bi zopet normalno videl.

Moje zdravljenje se ni prav dosti spremenilo, trenutno dobivam: (more…)

Kratek video, nekakšen predogled tega kar se bo še objavljalo na blogu, torej najinega potovanja po Mehiki in Belizah. Vse od lepih plaž, preko ruševin pa do treninga preživetja v jungli.

Video: Road trip and jungle survival training (by Aleš)

Ko so mi rekli, da bom moral ostati v bolnišnici sem se takoj začel zanimati kako lahko pridem do interneta. Žal kakšne brezžične povezave tu ni, da bi imel preko mobilnega telefona pa tudi ne pride v poštev, saj imam vključen le 1 GB prenosa podatkov v moj naročniški paket.

Spomnil sem se, da sem slišal nekaj o “internetu iz piksne” v neki Mobitelovi reklami in sem poklical njihovo številko za podporo uporabnikom, ter jih povprašal o možnostih.

Glede na povedano sem se odločil, da ne bom sklepal še enega naročniškega razmerja, ampak bom raje kupil paket Mobitel Instant Internet Dan na dan. To pomeni sicer, da je potrebno plačati modem po ceni 66 € (zraven dobite tudi SIM kartico, navodila, ter USB kabel), ampak ne skletene naročniškega razmerja. Torej enako kot Mobi paketi, plačaš vnaprej.

Takole izgleda zadeva pri meni v praksi (desno modem ZTE MF636)

Na voljo imamo 3 različna časovna obdobja zakupa interneta: (more…)

Trenutno sem na očesni kliniki v Ljubljani. Da pa pridemo do današnjega dne, pa je potrebno čez celo zgodbo.

Zaenkrat ne bom pisal o potovanju po Belizah in Mehiki, to pride na vrsto v naslednjih dneh/tednih, trenutno se bom osredotočil le na del potovanja, ki zadeva mojo trenutno nastanitev na očesni kliniki kliničnega centra.

Zadnji dan potovanja pred poletom, 20. marca, sem zjutraj v očesu imel malce neprijeten občutek. Kot da bi imel v njem tujek. Sem uporabnik mehkih kontaktnih leč (na daleč ne vidim dobro), tako da sem leče tisti dan sicer poskušal uporabljati, a je bilo moteče in sem jih kaj kmalu iz oči odstranil. Na ta dan sva se z Alešem iz hotela Oasis Cancun preselila za zadnjo noč v downtown Cancuna v hostel Kankun.

Občutek v levem očesu je bil vedno bolj moteč, zato sva z Alešem odšla v lekarno po kapljice za oči (okoli 18. ure). Poleg tega je Aleš staknil tudi prehlad, tako da sva kupila tudi neke antiflu tablete.

Proti večeru sem levo oko komajda lahko odprl, postajalo je tudi boleče. Vzel sem še ketonal in počasi zaspal. Zjutraj sva se zbudila že ob 5:00, saj sva imela let iz Mehike (Cancun) ob 8:30. Levega očesa nisem mogel več odpreti, bolelo je, prav tako nisem mogel odpreti desnega očesa, saj če sem poskusil, je levo oko začelo boleti še bolj. (more…)